Jure Pompe

VIRTUALNA UNIVERZA

ELEKTRONSKA OGLASNA DESKA NA INTERNETU

http://vstudent.fmf.uni-lj.si

E – (R)EVOLUCIJA

V začetku marca 2001 je na Fakulteti za elektrotehniko potekal seminar z naslovom Po virtualni poti do znanja, na katerem je tudi ekipa Virtualne univerze predstavila svoj projekt. Na seminarju sem imel priložnost govoriti s človekom, ki je na Univerzi v Ljubljani pred leti pričel vzpodbujati uporabo elektronske pošte med profesorji. Menda se je »revolucionarna novost« uveljavila šele tedaj, ko so profesorji pričeli izključno po elektronski pošti prejemati vabila na zabave.

IDEJA VIRTUALNE UNIVERZE

Danes bi težko našli še kakšnega profesorja, ki elektronske pošte še ni uporabil. Nekdaj revolucionarna novost je med profesorji postala vsakdanji način komuniciranja. Internet ni več zanimivost, temveč orodje. In s pronicanjem interneta v praktično vse sfere družbenega življenja, se je internet dotaknil tudi izobraževanja. V času svojega študija na Univerzi v Ljubljani smo opazili, da se vse več profesorjev ukvarja z internetom kot pedagoškim medijem, vendar so bili do nedavno pri tem prepuščeni lastni iznajdljivosti. Najpogostejši razlogi, ki so mnogim preprečevali uporabo interneta v pedagoške namene so bili pomanjkanje časa, pomanjkanje računalniških izkušenj, nepoznavanje ustreznih programov ali programskih jezikov, s pomočjo katerih bi lahko informacije objavljali na spletnih straneh ter razni administrativni glede prostora na disku fakultetnega strežnika in podobno.

Ideja Virtualne univerze je bila torej v tem, da se profesorjem in študentom omogoči sprotno izmenjevanje datotek in obvestil preko interneta. Da bi to dosegli, je bilo potrebno postopek objave oziroma brisanja datotek in obvestil na internetu profesorjem poenostaviti v takšni meri, da bi to lahko storili že s povsem osnovnim poznavanjem uporabe računalnika. Ekipa Virtualne univerze, ki jo sestavljamo študentje različnih fakultet Univerze v Ljubljani, je tako v treh letih razvila cel sklop programskih aplikacij, ki skrbijo za povsem avtomatizirano in preprosto objavo datotek in obvestil na internetu, pri čemer profesor ali študent vsako objavo opravita z nekaj kliki z miško. Ideja informatizacije izobraževanja je dobila oprijemljivejšo podobo 14. februarja 2000, ko so zgoščenko s programom VŠPoštar (gre za programsko aplikacijo, ki profesorjem omogoča urejanje študijskega gradiva in informacij povezanih s študijem na internetu) razdelili okoli 3500 predavateljem na fakultetah, akademijah in visokih šolah. Z VŠPoštarjem smo internet približali tudi računalniško manj spretnim predavateljem.

KAKO DELUJE?

Denimo, da želi profesor svojim študentom preko interneta sporočiti, da naslednje predavanje odpade ali pa jim želi posredovati recimo MS Wordovo datoteko z navodili za izdelavo seminarske naloge. Kako to stori? Preveri, če je njegov računalnik povezan v internet, vzame zgoščenko, katero je februarja 2000 prejeli od ekipe VU, jo vstavi v CD-ROM pogon in zažene program VŠPoštar. VŠPoštar se poveže s strežnikom, potem se profesor na strežnik prijavi z uporabniškim imenom in geslom, ki ju je prejeli skupaj z zgoščenko. V programu VŠPoštar izbere vodnika za objavo obvestil ali datotek na internetu. Skozi celoten postopek objave na internetu ga program natančno vodi, tako da je postopek povsem preprost in zaključen v manj kot dveh minutah. Na koncu s klikom na gumb »dokončaj« pošlje obvestilo oziroma datoteko na strežnik VU in v tistem trenutku se le-ta objavi na spletni strani http://vstudent.fmf.uni-lj.si. Za ogled objavljenega gradiva in študijskih informacij študent obišče spletno stran VU, kjer najde obvestilo ali datoteko, ki jo je profesor za ta predmet objavil. Na posebni podstrani lahko obvestila in datoteke (recimo seminarsko nalogo) objavi tudi sam. Možna je tudi prijava na avtomatično prejemanje obvestil o novostih na straneh VU kar preko elektronske pošte ali s pomočjo SMSov na mobilni telefon. Tisti, ki se prijavijo na obvestila ali gradiva, le ta prejmejo po elektronski pošti takoj, ko so objavljena na internetu. Na ta način je poskrbljeno za ažurno obveščenost o študijskih novostih.

Virtualno univerzo trenutno redno uporablja okrog 600 univerzitetnih profesorjev in 5000 študentov Univerze v Ljubljani. Glede na to, da je projekt do sedaj potekal izključno na študentsko pobudo ter z minimalnimi finančnimi sredstvi, lahko odziv objektivno ocenimo kot pozitiven.

ŠTUDIJSKI INFORMACIJSKI SISTEM

Vendarle pa je to šele začetek. V naslednjem triletnem obdobju želimo ob podpori Ministrstva za informacijsko družbo, Ministrstva za šolstvo, znanost in šport ter ob pomoči uveljavljenih strokovnjakov s področja informatike in študija na daljavo, s pomočjo profesorjev in ostalih univerzitetnih delavcev ljubljanske univerze ter študentov, izdelati študijski informacijski sistem (ŠIS), ki bo v prvi vrsti uporaben kot pedagoški medij, po drugi strani pa integrativen na področju administrativne komunikacije med članicami univerze, služil bo kot pomoč pri uvajanju kreditnega študijskega sistema, študija na daljavo in podobno. ŠIS kot informacijski servis bo koordiniral delovanje članic ter pripomogel k večji enotnosti in konsistentnosti delovanja Univerze v Ljubljani.

S ŠISom bo vsak študent Univerze v Ljubljani dobil svojo stran na internetu, univerzitetni elektronski poštni predal, prostor na strežniku, kjer bo lahko objavljal svoje datoteke ipd. Na svoji internet strani bo imel osebni koledar z urnikom predavanj, razpisanimi izpitnimi roki, na katere se bo lahko prijavljal in odjavljal preko interneta, povezave na predmete, kjer bo lahko našel študijsko gradivo in obvestila povezana s študijem, govorilne ure profesorjev, možnost oddaje seminarskih in domačih nalog preko interneta, različne forume, vpogled v razpisane diplomske teme ipd. Poleg tega bo lahko preko interneta opravil večino administrativnih zadev, ki jih mora sedaj urediti na referatih posameznih članic. To so predvsem možnost prejema potrdila o šolanju, izpisek ocen, izpolnjevanje vpisnega lista za napredovanje v višji letnik, urejanja plačil za vpisnino, plačilo izpitov ipd. Preko interneta bo imel dostop tudi do različnih analiz uspešnosti svojega študija, kot je izračun povprečne ocene študija, primerjava lastne povprečne ocene s povprečno oceno njegove generacije, evidenco o številu opravljenih izpitov ipd. Ena izmed idej ŠISa je tudi uvedba elektronskega indeksa. Podoben portal na internetu bo z uvedbo ŠISa dobil tudi profesor oziroma predavatelj, kar bo spodbudilo uvajanje e-learninga na Univerzi v Ljubljani.

Če se je že država namenila informacijsko reformirati javno upravo v naslednjih treh letih, bi bilo tudi za Univerzo v Ljubljani primerno, da se odloči za podoben korak.