Nekateri ste že prebrali knjigo Gospod Hudournik od Frana S. Finžgarja. Ta knjiga je njeno nadaljevanje. Opisuje kako se Hudournikov pes Lisko izgubi. Nastopajo iste osebe, le nekaj je dodanih. Tisti , ki te knjige še niste brali : France Kališnik je gospod Hudournik.

Bilo je nekega sončnega dne in Lisko je ležal na domačem dvorišču in poslušal glasne otroke. Naenkrat se prikaže ogromen pes in zarenči na Liska, Lisko zarenči nazaj. Toda pes Liska zelo prestraši in Lisko ves prestrašen zbeži v gozd, teče, teče, teče in teče. Utrujen od teka se Lisko uleže in zaspi. Medtem Hudournik že izsledi, da je Lisko izginil. Hudournik se ga odpravi iskat. Iskal je le po domači ulici . Ker se je začelo mračiti je odšel domov.
Doma ga je pričakala Urša z večerjo. Žalosten je pojedel in se odpravil spat. Urša je bila zelo pretresena nad tem dogodkom, Liska je imela zelo rada. Naenkrat zasliši zvonec. Odpre in zagleda soseda, ki zahteva gospoda Kališnika. Urša se opraviči in prosi gospoda naj pride h gospodu Kališniku naslednji dan. Sosed nergavo odide. Urša pa preplašena odide spat. Naslednji dan je sosed že ob deseti uri na vratih. Obtoži Hudournikovega Liska, da se je ravsal z njegovim psom, ki je sedaj ranjen. Hudournik se opraviči in pove, da svojega psa že od včeraj ni videl. “Seveda, če je pa navaden potepuh.” reče sosed. Hudournik se zavzame za svojega psa in spodi soseda iz stanovanja. Urša se zamisli in reče: “Mogoče pa sosed ve kaj o Lisku. Oh, zakaj ste ga spodili iz stanovanja?” “Prav imaš Urša. Oblečem se in se mu grem opravičit. Kaj bi jaz brez tebe. No pohiteti moram, da ne zamudim službe.” razburjeno odhiti.

Lisko je na vse pretege tulil in cvilil, da bi priklical svojega gospodarja toda njega ni bilo od nikoder. Malo se je že navadil na gozd in življenje v njem. Živali so se že privadile nanj, le plahe srne in mali zajčki so se ga še bali. Lisko si je našel jamo in tam počival. Nalokal se je vode. Odkril je skrivališče kamor je kuža Pak zakopal kost. Tožilo se mu je po gospodarju in Urši in vseh dobrotah, ki jih je zaužil doma. Pogrešal je tudi toplo ležišče ob gospodarjevi postelji. Toda sprijaznil se je že s svojo usodo. Ampak dobro je spoznal svoj gozd, pretaknil in prevohal je že vsak kotiček v gozdu

4
Lisko in mravlje

Lisko včasih kar rad zaide v težave. Tokrat je izvohal mravljišče. S tačko je pobrskal po mravljišču in … komaj se je zavedel že je bil poln mravelj. Hitro je stekel k potoku in skočil vanj. Otresal se je in otresal, a mravlje niso hotele dol. Medtem, pa ni opazil, da ga vodni tok nese proti manjšemu slapu. Že je bil pri slapu in naenkrat mravelj ni bilo več na njem. Skobacal se je iz vode in se zleknil na toplo sonce, da mu osuši moker kožušček. V svoje bivališče je stekel po najdeno kost in jo veselo oglodal. Sklenil je, da ne bo nikoli, nikoli več stikal po mravljišču.

5

Hudournik pri sosedu

Hudournik vljudno pozdravi sosedovo ženo. Soseda reče Hudourniku, da ga ne sme sprejeti. Že želi zapreti vrata Hudourniku pred nosom, a jih Hudournik zaustavi in lepo prosi sosedo, naj pokliče moža. Soseda se omehča in pokliče svojega moža. Sosed ves razjarjen sploh noče videti Hudournika, a ga žena le omehča. Pristopi k vratom in reče :”Ste se le zavedli, da je vaš pes potepuh?” “Ne, to pa Lisko že ni! Prišel sem zaradi nečesa drugega. Zanima me, če veste kaj o Lisku ? “ O tem potepuhu ? Nimam pojma, jaz vem le to, da je ranil mojega Runa in to da je navaden potepuh.” “Ni res, moj Lisko ni potepuh !”
“Hm, tu ne bom nič izvedel o mojem Lisku. “ je zamomljal Hudournik in odšel.

6 

Pri konjedercu

Hudournik se odpravi h konjedercu. Ampak nima sreče, na konjederca čaka več kot eno uro, da mu odklene ječo. Na lovu je bil za nekim Linom, ker so mu županovi otroci sporočili, da teka po ulici brez nagobčnika. Pripeljal pa je volkca, ker je malce slaboviden. Volkec je tulil na vso moč, a konjederec Renato ni opazil razlike med pasjim laježem in volčjim tuljenjem. S Hudournikom sta stopila v ječo, a tu ni bilo Liska. Ves poklapan je Hudournik odšel domov. Tudi Urša je bila žalostna. Ves čas je mislila nanj in je revica zbolela. Hudournik je pojedel večerjo in se odpravil spat.