Vizije računalniškega in informacijskega opismenjevanja (pogled naprej)

Tomaž Skulj, Zavod RS za Šolstvo, PS Ro, Ljubljana
prof.dr. Vladislav Rajkovič, Univerza v Mariboru, FOV, Kranj in IJS, Ljubljana
prof.dr. Vladimir Batagelj, Univerza v Ljubljani, FMF, matematika, Ljubljana
mag. Borut Čampelj, Zavod RS za Šolstvo, PS Ro, Ljubljana

Vizije

1. Omrežja

Izgradnja gigabajtne Internet hrbtenice v Sloveniji. Stalna 24 urna vsakodnevna povezava šol na Internet.

2. Informatizacija šole

Široka in poglobljena informatizacija šol - nakup 60.000 računalnikov (povezanih v omrežja) s spremljajočo opremo. Zagotovitev vsakoletnega dopolnjevanja in vzdrževanja oprema (vsako leto ena tretjina opreme).

3. Izobraževanje

Izobraževanje, izpopolnjevanje in dopolnjevanje znanja (vsako leto 15.000 učiteljev). Vsaka šola izpelje izobraževalne delavnice za učitelje in učence, organizira odprta vrata in vodi projekte.

4. Slovensko izobraževalno omrežje

Vsaka dejavnost povezana s poučevanje in učenjem je objavljena na Slovenskem izobraževalnem omrežju sio.edus.si. Nacionalni in mednarodni e-projekti - sodelovanje v Evropski šolski mreži EUN Schoolnet.

5. Središča za informatizacijo Slovenskega šolstva

Ustanovitev strateških razvojnih in raziskovalnih središč (vsaj 5 središč na Univerzi v Ljubljani in Mariboru):

Ustanovitev središča za pomoč pri delu v Internetu in središča za organizacijo računalniškega in informacijskega opismenjevanja v vzgoji in izobraževanju.

6. e-projekti

Zagotovitev raziskovanja, razvoja in prenosa v življenje in delo za šest nacionalnih e-projektov:

7. Strokovnjaki in denar

Zagotovitev primernih virov - strokovnjake in denar: 30 strokovnjakov zaposlenih za polni čas in 200 za eno tretjino časa, in 10 milijard tolarjev (na leto)

Izhodišča

Računalniško opismenjevanje prerašča v informacijsko opismenjevanje in začeto delo nadaljujemo na izkušnjah programa računalniškega in informacijskega opismenjevanja - Ro. Gradimo na višji ravni, ki povečuje kakovost poučevanja in učenja.

Prepričan smo, da je prav sedaj, ko Evropa išče nova pota pri poučevanju in učenju ob informacijsko komunikacijski tehnologiji in imamo mi dobre izkušnje, pravi trenutek, da predstavimo vizijo in ideje za prave poti informatizacije Slovenskega šolstva

"eEvropa" - spodbuda za podporo evropskemu izobraževanju Sklepi - priporočila "Prodijeve komisije"

Evropska komisija je pripravila spodbudo pod imenom "eEvropa: Informacijska družba za vsakogar". Gre za spodbudo, katere cilj je narediti informacijsko družbo dostopno vsem Evropejcem.

Spodbuda se osredotoča na 10 prioritetnih področij, ki vključujejo:

1. Cenejši dostop do Interneta, varnost na Internetu in pametne kartice za varen elektronski dostop

2. Vlaganje v ljudi in njihove spretnosti

3. Osmislitev in razsežnosti uporabe Interneta

Evropska mladina v digitalni dobi

Izobraževanje je ključni dejavnik, ki določa gospodarski in družbeni napredek in enakost priložnosti v naših družbah. Še pomembnejše pa v digitalni dobi postaja zagotavljanje vseživljenjskega učenja in novih generacij ustvarjalcev, raziskovalcev, podjetnikov, prav tako pa je potrebno vsem državljanom omogočiti, da aktivno sodelujejo v informacijski družbi. Doseganje omenjenega se začne že v šoli. Države članice so že veliko naredile na področju vpeljevanja šol v informativno dobo. Članice se zavezujejo, da bodo v letu 2002 vse šole on-line.

Namen te spodbude je še naprej pospeševati ta proces in doseči, da postane digitalna pismenost osnovna sposobnost vseh mladih Evropejcev. To zadeva 3 glavna področja:

Izobraževalni sistemi morajo ustvarjati okolje, v katerem lahko učenci in učitelji v celoti izkoriščajo nove tehnologije. Poudarek mora biti tako na tehnološki platformi (oprema, dostop, vsebina in storitve) kot tudi na načinu uporabe teh tehnologij.

Vsebina izobraževanja mora odsevati in črpati moč iz kulturne in jezikovne raznolikosti Evrope. Uspeh spodbude je odvisen predvsem od angažiranosti učiteljev in ravnateljev ter pripravljenosti industrije pri sodelovanju z izobraževalnim sektorjem, npr. preko javno-zasebnih partnerstev, oskrbovanja z visoko kakovostnimi, po meri narejenimi izdelki, storitvami in vsebinami.

Cilji

Države članice bi morale ob popolni podpori instrumentov Evropske komisije (na področju informacijske družbe, raziskav, izobraževanja, kulture ip.) uresničiti naslednje cilje:

Do konca leta 2001:

Do konca 2002:

Do konca leta 2003:

Prioritete G8

Prioritete, ki jih podpirajo "šolski" ministri držav G8:

Vizija računalniškega in informacijskega opismenjevanja

Poslanstvo Prehajamo iz računalniške pismenosti v informacijsko pismenost. Informacijskega opismenjevanje je izobraževanje: Usposobiti učitelje in učence za uporabo sodobne informacijske in komunikacijske tehnologije pri novi kakovosti poučevanja in učenja. informatizacija šole: Informatizirati učne vsebine in metode dela, vzpostaviti računalniška omrežja na šoli, poenotiti računalniško programsko opremo, skrbeti za ustrezno opremljenost s sodobno računalniško in informacijsko opremo ter zagotoviti ustrezno organizacijsko strukturo celotnega sistema informatizacije šol. raziskovalno in razvojno delo: Zagotoviti možnosti za raziskovalno in razvojno delo na področju uvajanja novih informacijskih tehnologij v vzgojo in izobraževanje.

Strategija Strategija temelji na vzdrževanju in nadgradnji doseženega nivoja računalniške in informacijske opremljenosti in pismenosti.

Pobude za naslednja leta

Skladno s poslanstvom informacijskega opismenjevanja moramo povečati obseg dejavnosti na področju

za eno vrednostno stopnjo.

Inženiring informatizacija in veliki nakupi računalniške in informacijske tehnologije za šole, univerze - za vse izobraževalne institucije zagotavljajo:

Javni zavodi na podorčju vzgoje in izobraževanja (Zavod RS za šolstvo, Center RS za poklicno izobraževanje, Center šolskih in obšolskih dejavnosti, Andragoški center Slovenije, …) zagotavljajo:

Univerze zagotavljajo svoj delež tako, da vodijo:

Na področju razvoja so ključna strateška razvojno raziskovalna središča in izpeljava nacionalnih izobraževalni e-projektov in prenos rezultatov v vzgojno izobraževalno delo

Strateška razvojno - raziskovalna središča

Glede na globalno, evropsko in tudi slovensko usmeritev v razvoj informacijske družbe (e-družbe) je informatizacija procesov vzgoje in izobraževanja ključnega pomena. Eden temeljev višje kvalitete informatizirane šole je raziskovalnost in problemska usmerjenost. Potrebno je vzpostaviti primerno razvojno in raziskovalno infrastrukturo. Temelj te infrastrukture je pobuda za ustanovitev petih središč za Informacijske tehnologije za poučevanje in učenje na petih fakultetah obeh univerz v Ljubljani in Mariboru, ki so se že doslej izkazale s svojo dejavnostjo v sklopu programa Ro in ki imajo tudi primerno mednarodno veljavo:

Zametki teh središč, ki so plod programa Ro, že obstajajo tako vsebinski, kadrovski in tehnološki plati. To potrjujejo tudi njihovi dosedanji raziskovalni dosežki in prispevki informatizaciji šol, kot so na primer: programi, gradiva, seminarji, Slovensko izobraževalno omrežje.

Ključna naloga teh središč bo spremljanje določenega strokovnega področja, razvoj in raziskave na danem področju, obveščanje, svetovanje in izobraževanje ter skrb za povezanost med Univerzo, srednjimi in osnovnimi šolami in drugimi vzgojno izobraževalnimi ustanovami. Vsako središče bo moralo tudi skrbeti za mednarodno povezanost Slovenije na svojem problemskem področju. Središča naj bi bila zadolženi tudi za storitve, kot so recenzije in ekspertize. Središča naj bi tudi bili valilnice prenosa informacijskih tehnologij v šole. Vsako središče bo moral tudi izvajati najmanj en večji raziskovalni projekt in koordinirati izvajanje več raziskovalnih projektov, ki potekajo na posameznih šolah. Središča bodo usmerjali raziskovalne in razvojne projekte in večstransko spremljali in testirali uporabo razvitih izdelkov in storitev v vzgojno izobraževalnem procesu. Središča bi bili tako raziskovalne in razvojne institucije programa Ro in hkrati strokovna opora dejavnostim programa Ro.

Sredstva za delovanje središč bi morala biti z odlokom o ustanovitvi zagotovljena za 3 do 5 let. Lahko bi bil ustanovljen tudi Strokovni svet središč, ki bi spremljal in usmerjal dejavnosti središč in rezultate projektov in predlagal ministrstvu usmeritve za nadaljnje delo središč.

e-projekti

Močan izziv za Slovenske univerze in še posebej za razvojno raziskovalna središča in fakultete, ki izobražujejo učitelje je izpeljava raziskovalnih, razvojnih in uvajalnih izobraževalnih e-projektov. Naštejmo nekaj takih projektov, ki so temeljni za nadaljnji razvoj informatizacije vzgoje in izobraževanja in ki so ali slovensko specifični ali pa tako univerzalni, da jih moramo voditi ali pa v njih sodelovati.

  1. Prostor
  2. Čas
  3. Jezik - tuji jeziki - prevajanje
  4. Večpredstavnost - zaznavanje z vsemi čutili - prenos na na daljavo
  5. Virtualnost izobraževanja- izobraževanje na daljavo - soustvarjanje in navidezna resničnost
  6. Vrednote - sobivanje e-dela in ne-e-dela
  7. e-družba - e-družboslovje

Skrb za rast Slovenije v e-Slovenijo mora biti usredotočena tudi na posameznike. V prihodnjih letih je treba vsem, ki poučujejo - učitelje in vse učence in druge, ki se učijo, izpopolnjujejo in dopolnjujejo svoje znanje, omogočiti pridobiti ustrezna računalniška, informacijska in telekomunikacijska znanja za življenje v 21. stoletju.

Ministrstvo za šolstvo in šport, Univerze, javni zavodi s področja vzgoje in izobraževanja in šole morajo omogočiti:

Zaključek

Informatizacija vzgoje in izobraževanja mora omogočiti nenehno računalniško in informacijsko izobraževanje učiteljev, izgradnjo prijaznega informacijskega in telekomunikacijskega učnega okolja, razvoj novih e-prijemov, metod in oblik dela za poučevanje in učenje in igranje.

Vsi državljani Slovenije, ki so sposobni, imajo željo in možnosti morajo biti računalniško, informacijsko in telekomunikacijsko pismeni v prihodnjih treh letih.

Gradiva

Program Ro Dosedanje dejavnosti Programa Računalniško opismenjevanje - Ro (gradivo: Skrčena različica poročila o šest letni dejavnosti Programa Ro, Programska skupina Ro, gradivo je uredil: Tomaž Skulj, Ljubljana, maj 2000)

eEvropa Priporočila "Prodijeve komisije" - Informacijska družba za vse (za področje izobraževanja) (gradivo: Informacijska družba za vse eEvropa, delovno gradivo, prevod, Ministrstvo za znanost in tehnologijo, Ljubljana, februar 2000 in gradiva obhjvaljena na Internetu na spletnih straneh omenjenega ministrstva)

Prioritete G8 Prioritete na področju izobraževanja v informacijski družbi, ki so jih izoblikovali "šolski ministri držav G8 (gradivo povzeto iz objavljenih gradiv na Evropskem šolskem omrežju EUN Scoolnet, marec 2000)

Vizija računalniškega in informacijskega opismenjevanja povzetek gradiva, ki je bilo predstavljeno na javni predstavitvi mnenj "Informacijska družba kot izziv Sloveniji" v odboru za znanost Državnega zbora Republike Slovenije, 27. marec 2000, Gradivo in predstavitev je za Ministrstvo za šolstvo in šport pripravila Programska skupina Ro na Zavodu RS za šolstvo, gradivo je uredil Tomaž Skulj) (Gradivo: "Informacijska družba kot izziv Sloveniji, javna predstavitev mnenj, zbral in uredil Jaro Berce, Državni Zbor RS, Ljubljana, 2000, objavljeno v knjižici in na CDROMu z enakim naslovom)

Razvojna in raziskovalna središča za informatizacijo šol (delovno gradivo, Program RAČUNALNIŠKO in INFORMACIJSKO OPISMENJAVNJE Vodje strateških projektov - dr. Vladimir Batagelj, dr. Sašo Divjak, dr. Ivan Gerlič, dr. Slavko Kcijančič, dr. Andrej Likar, dr. Vladislav Rajkovič; in mag. Borut Čampelj ter Tomaž Skulj april 2000)

(kj)eSi - eEvropa - vizija in ideje - kako informatizirati Slovensko šolstvo (delovno gradivo: pripravila Programska skupina Ro na Zavodu RS za šolstvo, zbrala in uredila Borut Čampelj, in Tomaž Skulj, junij 2000)