Povzetek
V prispevku predstavljamo nastanek knjige Veronika z Malega gradu – ljudsko
pripovedno izročilo s Kamniškega, ki jo je ob svoji 50-letnici izdala Matična
knjižnica Kamnik. Dober odziv bralcev je avtorice knjige spodbudil, da so tradicionalni
medij z izrazito tradicionalno vsebino prenesle na internet. Tako je nastala
interaktivna knjiga (http://www.kamniskaveronika.net)
. Predstavljena je njena struktura in možnosti za uporabo v devetletni osnovni
šoli.
Ključne besede: knjiga, ljudsko izročilo, ljudsko pripovedništvo, internet, interaktivna knjiga
Uvod
Pred tremi leti smo ob praznovanju 50-letnice Matične knjižnice Kamnik izdali
knjigo Veronika z Malega gradu - ljudsko pripovedno izročilo s Kamniškega. Pobuda
za izdajo prve antologije ljudskega pripovedništva iz našega lokalnega okolja
so bile konkretne potrebe, predvsem otrok, ki so po tem gradivu velikokrat spraševali.
Lotili smo se torej zbiranja zelo tradicionalnega gradiva in pri tem upoštevali
tudi strokovne zahteve narodopisja. Knjigo smo pripravile sodelavke Matične
knjižnice Kamnik Breda Podbrežnik Vukmir, Maja Šinkovec Rajh in Andreja Štorman,
ilustriral jo je Kostja Gatnik, opombe in komentarje pa je pripravil etnolog
dr. Tone Cevc.
Dober odziv bralcev in strokovne javnosti nas je spodbudil, da smo tradicionalno vsebino prenesli tudi v sodobni čas, tako da smo knjigo prestavili v nov medij in sicer na internet. Nastala je interaktivna knjiga Veronika z Malega gradu (http://www.kamniskaveronika.net). S tem smo tradicionalni vsebini dodelili drugačno vlogo, kar pomeni drugačno dojemanje, in način uporabe, možnost dopolnjevanja, nadgrajevanja in stik z bralci. Zanimalo nas je, ali lahko tako tradicionalna vsebina pritegne »bralca« tudi na sodobnem mediju, ko v spletni dogodivščini išče svojo pot v svet pravljic. Poleg posameznikov, ki interaktivno knjigo »prebirajo« za zabavo in v prostem času, vidimo možnost uporabe te spletne strani tudi pri izobraževalni dejavnosti osnovnih šol.
Naši izzivi in vzroki za pripravo klasične in interaktivne knjige so bili torej naslednji:
- omogočiti lažji dostop do kamniških ljudskih pravljic, ki doslej še niso bile zbrane;
- prispevati k ohranjanju ljudskega izročila in spodbujanju zanimanja zanj, zlasti med mladimi:
- razvijanje sodelovanja med splošnoizobraževalno knjižnico in osnovnimi šolami, predvsem v lokalnem okolju;
- skušamo se uveljaviti kot identifikacijski znak naše lokalne skupnosti, kar hkrati pomeni tudi promocijo knjižnice.