Delo s Trubarjem (s stališča uporabnika)

Vsi katalogi (podatkovne baze) na straneh slovenskega izobraževalnega omrežja (SIO) so programsko podprti s paketom Trubar. To pomeni, do bo podatke, ki jih vnašate v obrazce, obdelal eden od programov iz tega paketa. Največkrat bo to program za dodajanje v katalog ali pa program za iskanje po katalogih. Na tem mestu bi vas radi seznanili z nekaterimi možnostmi, ki jih omogoča Trubar.

Vnos šumnikov (čšž) v obrazce

S šumniki so povsod težave. Da pri vnašanju podatkov v obrazce teh težav ne bi imeli, Trubar kot edino veljavno kodno tabelo (pri vnosu) priznava staro 7-bitno tabelo ASCII. Tu pa nastopiji problemi, saj šumnikov v tej tabeli ni. Kadar jih potrebujemo, jih lahko posebej opišemo (označimo), tako kot je to običaj pri pisanju besedil v TeXu. Na mestu, kjer bi radi vpisali šumnik, vpišemo dvojni narekovaj in ustrezen znak brez strešice. Dvojni narekovaj tako igra vlogo nekakšnega kontrolnega znaka, ki določa, da mora na znaku, ki sledi, biti strešica. Besedo žarišče bi torej vpisali kot "zari"s"ce.

Če dvojnemu narekovaju ne sledi nobeden od znakov č, š, ž, Č, Š ali Ž, bo ta narekovaj čisto običajen znak. Kadar pa bi želeli vpisati dvojni narekovaj pred katerim od znakov c, s, z, C, S ali Z, ga vpišemo dvakrat. Tako bi besedo "zaščita" (skupaj z narekovaji) vpisali kot ""za"s"cita". Zadnji narekovaj lahko vpišemo samo enkrat, ker mu ne sledi noben znak (lahko bi ga vpisali tudi dvakrat).

Program, ki bo obdelal tako vnešene podatke, bo vse opise šumnikov zamenjal s pravimi šumniki (v kodni tabeli, ki jo uporablja), tako da je v poročilih mogoče izpisati prave črke.

Skupine

V obrazcih za vnos podatkov v kataloge običajno najdemo tudi polje z imenom SKUPINA. Podatke, ki jih vstavljamo v katalog, lahko tako kategoriziramo po svoji presoji. Namen tega je olajšati kasnejša iskanja, saj lahko na zelo enostaven način izpišemo vse tiste zapise iz katalogov, ki so v izbrani skupini. Pri vnašanju podatkov v katalog lahko vrednost polja SKUPINA izbiramo iz že pripravljenega seznama možnih skupin. Ta seznam je običajno takšen, da lahko izberemo tudi več vrednosti, ali pa nobene, če se nam to zdi potrebno. Velikokrat se pokaže tudi potreba po uvedbi nove skupine. To se zgodi, če novih podatkov ne moremo uvrstiti v nobeno od že obstoječih skupin. Zaradi takih primerov je v obrazcih poleg seznama skupin še prazno polje za vpis nove skupine. Podobno, kot lahko v seznamu izberemo več skupin, lahko tudi v to dodatno polje vpišemo več skupin. V takih primerih jih med seboj ločimo s presledkom. Pri izbiri novega imena za skupino se moramo najprej prepričati, ali je ime res novo. To najlaže storimo tako, da izpišemo vse tiste zapise iz kataloga, ki so v tej skupini. Če ni nobenega zadetka, potem je ime skupine dobro izbrano.

Možnost definiranja novih skupin pa lahko izkoristimo tudi za povsem privatne namene. Nič nam namreč ne preprečuje, da bi podatke, ki bi jih radi imeli izpisane skupaj, ne označili z nekim svojim imenom. Na svojo stran lahko celo postavimo kazalec, ki nam bo izpisal vse zapise iz določene skupine. Takšen kazalec definiramo takole (vrstica je prelomljena):

Pri tem je IME ime skupine, ki jo želimo izpisati, KATALOG je ime skupine katalogov, po katerih iščemo zapise, TEMPLATE pa je ime vzorčne datoteke, ki jo bo program uporabil za oblikovanje izpisa. Vrednosti za KATALOG in TEMPLATE najlaže dobimo tako, da pogledamo izvorno kodo strani z obrazcem za iskanje po katalogih. Ti dve vrednosti sta namreč isti, kot pri klicu programa za iskanje iz obrazca.

Iskanje

Obrazci za iskanje po katalogih so si med seboj (po vsebini) precej podobni. Vsak obrazec vsebuje polje za vpis gesla, ki ga iščemo. Vanj vpišemo celo geslo, ali pa njegov del. Izbiramo lahko, po katerih poljih v zapisih želimo izvesti iskanje. Običajna izbira je kar po vseh poljih, lahko pa izberemo tudi točno določeno polje iz seznama. Tu naj še opozorimo, da v seznamih niso vedno prava imena polj, večkrat tam najdemo njihove opise. Zaenkrat zna program za iskanje iskati samo po enem polju (ali pa po vseh), zato jih v seznamu polj ne moremo izbrati več naenkrat. Določimo lahko tudi, kako naj program išče izbrano geslo v danem polju. Tu imamo tri možnosti. Geslo lahko išče kot podniz v vrednosti danega polja. To pomeni, da bo iskanje uspešno, če bo geslo vsebovano kjerkoli v vrednosti izbranega polja. Iskanje podniza je največkrat uporabljena možnost. Gesla lahko iščemo tudi kot besedo v vrednosti danega polja, ali pa določimo, da se mora geslo ujemati s celo vrednostjo danega polja. Kadar iščemo po vseh poljih, se mora geslo ujemati z vrednostjo enega od polj. Omenimo še, da program pri primerjanju ne razlikuje med malimi in velikimi črkami. Včasih v obrazcu za iskanje najdemo tudi polje za omejitev števila zadetkov. Uporabljamo ga za omejevanje dolžine izpisov. Kadar nas res zanima več zadetkov, kot jih program trenutno dovoljuje, lahko povečamo število v tem polju.